Andreja Semolič, prof. šp, vzg. in mednarodno certificiran Feldenkrais® praktik, izhaja iz zavedanja, da se človek razvija in izraža preko gibanja. Zavedanje skozi fizično manifestacijo preko giba in dotika v odnosu do dnevne nege dojenčka – človeka v razvoju, je inovativen in revolucionaren pristop do odnosa in vzgoje potomcev in bodoče generacije.
Andreja raziskovanje telesa in duha kot neizbežne celote poglobljeno razvija na nadgrajevanju povezovanja z najnovejšimi spoznanji in odkritji neurobiologije in psihodinamičnih procesov razvoja že dve desetletji. Je kreatorka in utemeljiteljica razvojnega koncepta Pedokinetika®, ki je l. 2011 pridobil evropski certifkat – pedokinetika®.
Na področju gibalnega razvoja je Andreja z osebno izkušnjo, akademskim študijem in prakso integrirala RFP (Razvojne Funkcionalne Prijeme pedokinetike na Feldenkraisov način, preko katerih vzpostavljamo z otrokom avtentičen spontan in funkcionalen odnos, ki aktivira procese samoregulacije starša in otroka). Z RFP inovativno utemeljuje koncept zgodnjega razvoja, ki delujejo na aktiviranje izvornega gibanja v zgodnjem razvojnem obdobju do postavitve na dve nogi. S tem dodaja pomemben pečat v razumevanju zgodnjega razvoja človeka tako v Sloveniji, kot tujini.
Andreja je avtorica projekta Zdravo gibanje skozi življenje, za Vzajemno, l. 2004. (4 DVD-jev in brošur: Vadba dojenčka, Nosečnice, Družina, zrela leta).
Avtorica knjige Igriva vadba za dojenčka (l.2008), sopodbuja usešen gibalni razvoj.
Avtorica številnih poljudnih člankov v revijah Mama, Moj Malček,…. in strokovnih člankov za različne zbornike in kongrese, znanstvene monografije, sejme z vsebino otrokovega razvoja in zdravega življenja. (Otrok v Gibanju, Edu vizion, Otroški Bazar.
Andreja je mati dveh najstnic. Zagovornica otrokove proste igre in humanega razvoja. Predstavnica novih drugačnih načinov in pogledov na razvoj, preko katerega se oblikujemo v svoje bistvo. Spremlja razvoj številnih otrok v Sloveiniji in tujini. Razvojni koncept pedokinetika je mnogim otrokom dodal možnost, da so zlezli na višjo razvojno stopnjo, shodili in drugo, kljub temu, da so bili za to izgledi minimalni ali praktično nemogoči.
V razvoj otroka se vsak starš tako ali tako vsakodnevno vpleta. Zato je zavedanje načina na katerega to počne velikega pomena tako v preventivi, kot tudi v danih možnostih oblikovanja samega sebe in spoznavanju, kaj dopuščamo, česa ne in zakaj tako.
Starši z novorojenčkom, dojenčkom in otrokom do 4 leta, ki se zanimate za razlikovanja dotika in načinov na katere vstopamo v stik z odnosom do dojenčka in otroka v zgodnjem razvojnem obdobju, se lahko priključite. Srečanja bodo odpirala možnosti vpogleda v potrebe razvijajočega otroka. Zakaj potrebuje dojenček več kot le rokovanje, nego in skrb.